Pozdravljeni na potepu po Pragerskem oziroma lovu na Pragerjev zaklad
Železniška postaja
Čeprav je kraj dobil ime po enem od lastnikov pragerskega dvorca (Krištof Prager 1581–1594), je nastanek kraja povezan z gradnjo železnice. Na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, je skozi kraj peljal prvi vlak, proga med Dunajem in Trstom je bila zgrajena do Celja. Takrat so kraj predstavljale le tri hiše, območje pa se je imenovalo Hrastinje. Ko so leta 1861 predali namenu še progo proti Budimpešti, je kraj postal pomembno železniško križišče.
Stavbno poslopje je skorajda nespremenjeno od njene postavitve, kar je razvidno na starejših razglednicah.
ALI STE VEDELI …
… da je imela železniška postaja dva pokrita perona, ki so ju po prvi svetovni vojni odpeljali v Beograd ter ju postavili na beograjsko železniško postajo;
… da je leta 1857 trajala vožnja od Dunaja do Trsta s hitrim vlakom 15 ur, z rednim potniškim pa 24 ur;
… da je leta 1857 vozna karta od Maribora do Ljubljane za II. razred stala II. razred stala 5 goldinarjev in 7 krajcarjev, za III. razred 3 goldinarje in 35 krajcarjev, za hitri vlak pa 6 goldinarjev in 9 krajcarjev.
… da je na Pragerskem od 1920 do 1924 živel Viktor Parma, glasbenik in avtor prve slovenske opere »Urh, grof celjski«, ker je na železniški postaji služboval njegov sin Bruno (Viktor Parma – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org);
… da je od 1921 do 1923 služboval na Pragerskem gledališki igralec Vladimir Skrbinšek (Vladimir Skrbinšek – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org);
… da je leta 1923 na pragerski železniški postaji služboval mladinski pisatelj Josip Vandot (https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Vandot) – pomembna osebnost iz zgodovine slovenske kulture. Najbolj znana je njegova zbirka mladinskih pripovedi o desetletnem fantiču Kekcu.
Viri:
- Franc Pajtler (ured.) (2006): Pragersko skozi čas. KS Pragersko-Gaj, TD Breza Pragersko Gaj.
- Mirko Munda (2017): Pragersko (kronika).
Fotografije iz obeh knjig in arhiv TD Breza.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA NA STARIH RAZGLEDNICAH