Tako kot vsako leto smo se tudi letos poklonili našemu rojaku, pisatelju, profesorju in uredniku Antonu Ingoliču, po katerem naša šola s ponosom nosi ime. Anton Ingolič se je rodil 5. januarja 1907 na Spodnji Polskavi, spominsko uro pa obeležujemo ob obletnici njegove smrti, 11. marca, od katere torej letos mineva že 32 let (umrl je leta 1992).
V knjigi Moje pisateljevanje je napisal: «Najprej so bile zgodbe, zgodbe, ki sem jih poslušal. Poslušal sem jih rekoč od jutra do večera. Čudne, daljne je pripovedoval oče … Nisem pa samo rad poslušal, s posebnim zanimanjem sem tudi gledal, kaj se je dogajalo okoli mene.«
Že v prvem razredu začnemo spoznavati njegova dela in potem vsako leto za bralno značko ali domače branje preberemo vsaj eno. Prav je, da na ta dan prebiramo in spoznavamo zakladnico njegovih del.
Odločili smo se, da smo ponedeljkovo uro posvetili medgeneracijskemu branju. Izbrani starejši učenci so učencem razredne stopnje prebirali Ingoličeva dela in z njimi podoživljali zgodbe. Učenci od 6. do 9. razreda pa so pri urah SLJ in v šolski knjižnici prebirali odlomke nekaterih njegovih del, analizirali zgodbe in se preizkusili v kvizu o Ingoličevem življenju in delu.
