Dejavnosti v mesecu marcu
V mesecu marcu je prebujanje pomladi in žvrgolenje ptic tudi v nas vzbudilo veliko zanimanja za življenje, še posebej za življenje v preteklosti. Vedno zelo radi poslušamo zgodbe, kako je potekalo življenje nekoč. Nekatere zgodbe se nam zdijo zelo smešne, ene stvari si težko predstavljamo, da so bile takšne, kot so bile.
Eno bi delili z vami; grozno smo se krohotali, ko smo razmišljali o tem, kako je bilo v zimskem času težko iti na stranišče. Ta so bila včasih na »štrbunk«. Vse v zvezi s tem, nam je smešno za na tla past. Enoglasno smo se odločili, da je to premrzel kraj za nago ritko in smo veseli, da je danes tako, kot je.
V mesecu marcu smo obeležili Ingoličeva dan. V okviru dneva dejavnosti smo se spomnili, kako je Anton Ingolič živel, prevetrili smo pomembne dogodke iz njegovega življenja, prebirali njegova dela in napravili tudi razstavo na hodniku.
V mesecu marcu smo spoznavali tudi bolezni, ki so v preteklosti prizadele otroke. Da smo razumeli, zakaj je bilo tako, smo ponovno pregledovali fotografije starih hiš, pohištva, ki so ga imeli, oblačil. Videli smo, da kopalnice včasih v hišah sploh ni bilo. Zelo čudno.
Ko smo si lahko predstavljali, kako je življenje nekoč potekal, smo lažje razumeli, zakaj so se bolezni tako hitro in na široko širile.
Zelo podrobno smo se spoznali z boleznimi kot so oslovski kašelj, škrlatinka, vodene koze, mumps, ošpice, otroška paraliza … Pregledali smo veliko fotografij in posnetkov. Doma smo pregledali svoje cepilne knjižice in ugotovili, da smo bili proti marsikateri bolezni cepljeni. Spoznali smo pa tudi to, da po svetu otroci za temi boleznimi še vedno umirajo, ker nimajo dostopa do zdravil. Pa bi potrebovali le eno ali dve kapljici. Na koncu je nastal plakat s slikami in opisi teh bolezni, mimo katerega zelo radi hodimo in si te slike z zanimanjem ogledujemo.
Kjer so bolezni, pa so običajno tudi zdravila. Spoznavali smo, kakšna zdravila so takrat uporabljali za te pa tudi druge bolezni. Svoje babice smo povprašali, kakšna zdravila so uporabljali v njihovih časih in se odločili, da sami uporabimo kakšno zdravilno rožico.
Da pa bi se zavarovali pred boleznimi, smo v šoli naredili »zdravilni« sirup. Recept zanj smo dobili od svojih babic, ki od nekdaj namakajo regratove cvetove in smrekove vršičke. Tudi mi imamo v šoli (marsikdo pa tudi doma) na okenskih poličkah naše zvarke in komaj čakamo, da bodo nared, da jih preizkusimo. Če jih vi še niste nabrali, toplo priporočamo in prilagamo recept in postopek.
Sirup iz smrekovih vršičkov ZAKAJ? Ker pomirja kašelj, razkužuje dihalne poti, deluje blagodejno na dihala, pospešuje prekrvitev sluznice dihalnih poti in jo krepi, obnavlja in varuje. KAKO? Mlade smrekove poganjke oziroma smrekove vršičke za sirup lahko naberete spomladi. Nato jih sperite, posušite in v plasteh polagajte v steklene kozarce. Polagajte jih tako, da naložite plast sladkorja, nato plast vršičkov in tako ponavljajte do vrha. Nekatere naše babice na vrh dajo med. Kozarec postavite na sonce in po enem mesecu precedite ter shranite. |
Babice so dejale, da je dobro počutje odvisno tudi od rožic, ki jih imamo v hiši, zato smo izdelali iz odpadne plastike okrasne lončke in si v razredih nasadili rožice, za katere tudi pridno skrbimo. Rožic pa nismo kupili, ampak smo si sami naredili »flance« oz. podtaknjence. Tudi to zdaj znamo.
V mesecu aprilu pa nadaljujemo z dejavnostmi. Namignemo vam, da sušimo razne zeli. V kakšne namene, pa vam razkrijemo v naslednjem članku. Se beremo …