OPEKARNA

Dobrodošli na potepu po Pragerskem oziroma lovu na Pragerjev zaklad.

Opekarna     

Življenje na Pragerskem je bilo 36 let odvisno samo od železnice, dokler ni leta 1900 prišel v vas Franz Ivan Steinklauber in odkril bogato nahajališče gline. To ga je spodbudilo, da je leta 1904 na Pragerskem odprl opekarno. Gradnja opekarne je bila zahtevna, saj je Pragersko zgrajeno na močvirnatih tleh. Pri odkopavanjih je voda zalila gradbene jame. Po štirih letih gradnje so že začeli z nakupom strojev za delovanje opekarne. Opekarna je bila takrat ena najmodernejših stavb na Pragerskem in bila po zmogljivosti na tretjem mestu v Sloveniji. Poslopje je imelo štiri nadstropja, dva dimnika, kopalnico in sušilnice za opeko.
Registrirali so jo leta 1904. Do nje je vodil tudi železniški tir. Na tem mestu so jo postavili zaradi železnice (prevažanje opek) in velikega nahajališča gline. Imela je velik vpliv na priseljevanje ljudi na Pragersko. Leta 1905 je v njej delalo 200 delavcev, ki so izdelali približno 5 milijonov opek na leto.

Glino so najprej kopali v neposredni bližini opekarne, ko pa je glina pošla, so začeli kopati na drugem mestu, a vseeno v bližini opekarne, predvsem zaradi lažjega in cenejšega prevoza. Ko so kopanje v glinokopu opustili, ga je zaradi bogate podtalnice kmalu zalila voda. Tako je nastalo 14 glinokopov, v katere so ribiči naselili ribe in so jih domačini poimenovali kar Pragerski ribniki.

Leta 1945 je bila tovarna nacionalizirana, leta  2003 je prešla v tuje roke in 2006 so novi lastniki porušili dimnik in vodni stolp, leta 2009 pa je opekarna prenehala delovati.

ALI STE VEDELI …

… da so na strešnih opekah žigi Franca Steinklauberja;

… da je bila to edina opekarna v takratni Avstriji, ki je imela železniški priključek (industrijski tir);

… da je na trg poslala 1000 vagonov opeke na mesec;

… da je bila ena najmodernejših opekarn in je letno proizvedla  do 7.000.000 opek;

… da so za temelje tovarniškega dimnika potrebovali 25 vagonov gramoza?

Rdeča hiša          

Tovarnar Steinklauber je prvo hišo (domačini jo zaradi fasade iz rdeče opeke imenujejo »rdeča hiša«) zgradil leta 1901. V njej so v pritličju bile pisarna, soba za družino, kantina za delavce, kuhinja in posebna soba za družino.

V prvem nadstropju so bile velika spalnica za delavce, soba za poročeni par, ki je delal v kantini in soba za knjigovodkinjo. V drugem nadstropju so bile sobe za delavce.

Izjemno zanimiva je fasada stavbe, ki je obogatena s terakotnimi mitološkimi motivi, katerih pomena ne vemo.

ALI VESTE …

… da je bila v rdeči hiši prva zasebna šola – enorazrednica na Pragerskem;

… da je bila v rdeči hiši tudi žandermerija;

… da je v rdeči hiši imel prvo ordinacijo tovarniški zdravnik Anton Klasinc?

Glinokopi – ribniki      

Po kopanju gline je v kraju ostalo 14 glinokopnih jam, ki jih je zalila voda, in so danes ribniki v upravljanju ribiške sekcije Pragersko.

V ribnikih in ob njih je bogat rastlinski in živalski svet.

Rastline:

  • različni dristavci in rmanci;
  • trstika, rogoza;
  • štiriperesna marzilija.

Živali:

  • ribe (ščuke, somi, krapi, somiči, amurji, babuške, ostriži, zelenke …);
  • par labodov, ki vsako leto gnezdi ob ribniku;
  • race, gosi;
  • ptice selivke;
  • čopasti ponirek, ki ga poznamo po velikem plavajočem gnezdu;
  • raca čopasta črnica;
  • smukaška čapljica – mala bobnarica;
  • rjavo obarvani mali slavec;
  • kače belouške,
  • martinčki …

ALI STE VEDELI …

… da je v glinokopu ob tovarni, ko ga je zalila voda, Steinklauber gojil nutrije;

… da je okoli ribnika v Gaju (ob otroškem igrišču) urejena športno-naravoslovna učna pot;

… da je bil v gajskem ribniku ujet som, velik 225 cm in težak 56 kg;

… da je v gajskem ribniku dovoljen ribolov po načelu »ulovi – izpusti);

… da TD Breza Pragersko Gaj vsako leto postavi na gajski ribnik edine jaslice na vodi v Sloveniji?

RAZGLEDNICE OPEKARNE, RDEČE HIŠE IN GLINOKOPOV

LETO 1904 (opekarna in hiše ob vhodu) Leto 1905 (opekarna in rdeča hiša)
Opekarna in rdeča hiša 1910 Rdeča hiša in opekarna 1918
Ribnik ob tovarni, ob njem vidna ozka železnica za vagončke, s katerimi so vozili glinov tovarno (1920) Hišice za nutrije na tovarniškem ribniku, leto 1930

FOTOGRAFIJE, POSNETE 2006

Znamenita pragerska veduta do leta 2006
Rdeča hiša terakotni okraski na fasadi – 2006
Ribnik v Gaju 2005/6 Ribnik v Gaju 2005/6
Jaslice na gajskem ribniku Jaslice na gajskem ribniku

Viri:

  • Franc Pajtler (ured.) (2006): Pragersko skozi čas. KS Pragersko-Gaj, TD Breza Pragersko Gaj.
  • Mirko Munda (2017): Pragersko (kronika).

Fotografije iz obeh knjig in arhiv TD Breza.

Related Images:

Dostopnost