Select Page

Na OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in na podružnicah Pragersko in Zgornja Polskava smo  6. 10.  2020 pripravili dan dejavnosti v sklopu  kulturne dediščine. Na ta način želimo   dediščino izpostaviti kot vseživljenjsko kategorijo. S pomočjo delavnic so učenci obravnavali izjemno široko področje kulture in z njo povezane naravne dediščine. Učencem želimo  sporočiti, da za kulturno dediščino in prenašanje le-te skrbimo predvsem ljudje sami, saj jo bomo le tako lahko ohranili prihodnjim rodovom. Iskrice ljubezni do dediščine se krešejo v srcih številnih ljudi, zato je prav, da to strast predajamo mladim. Dediščino želimo vključiti v šolski vsakdan  in v vseživljenjsko izobraževanje, krasno pa lahko ob takih dnevih dejavnosti razvijamo tudi kompetence podjetnosti, kjer izhajamo iz povezovanja z lokalnim okoljem in s poudarkom na medgeneracijskem in medvrstniškem sodelovanju.

Učenci so si izbrali in se razporedili v raznorazne delavnice. In kaj vse so počeli?

Spodnja Polskava (matična šola)

Pod naslovom Cvetlični vrtiček pred vrati, so prvošolčki ustvarjajo sončnične venčke za vrata. Za takšno popestritev domov so poskrbeli tudi njihovi stari starši. S tem so otroci obudili spomine, saj vedno bolj pozabljamo na neke vsakdanje običaje naših dedkov in babic. Z njimi je spomine obujala učiteljica Branka Dornik Mesarič.

 Učenci 2. a razreda so spoznavali bonton za najmlajše. Primerjali so bonton danes in nekoč. Ustvarjali so za likovni natečaj. Na koncu dneva so iz papirja izdelali klobuk prijaznih besed. Z izdelavo različnih likovnih izdelkov so se ob zabavi umetniško izražali.

Tretješolci so iz odpadnih materialov naredili rožice ter posodice v katere so jih shranili. Z ustvarjanjem teh izdelkov so pridobivali na ročnih in umskih spretnostih. Njihov izdelek je uporaben za dekoracijo, ki popestri vsakodnevni obrok.  S tem so tretješolci dokazali, da zmorejo in da lahko tudi iz odpadnih stvari naredimo nekaj lepega.

S temo kultura in dediščina skozi glasbo, so četrtošolci pričeli s kvizom o glasbi. Po šoli smo lahko slišali tudi njihovo lepo prepevanje slovenskih ljudskih pesmi. Ti mali umetniki so poskrbeli tudi za kreativno nadaljevanje pesmi, katere so poznali tudi naši predniki.

V 5. a so učenci prebirali ljudske pravljice in spoznavali njihove značilnosti. Nato so se lotili izdelave gledališča »kamišibaj«. To je leseno gledališče v katerega vstaviš slike in jih ob pripovedovanju zgodbe povlečeš iz gledališča. Učenci so ga tokrat izdelali iz kartona, sami narisali ilustracije ljudske zgodbice, ki so si jo tudi sami izbrali. Na koncu so zgodbice predstavili.

Učenci 6. razreda so se za en dan prelevili v prave pesnike. Spreminjali so besedila ljudskih pesmi v moderna ter jih predstavili in zapeli na zabaven način. Poustvarjali so veliko pesmi, kot na primer JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO v JAZ SEM ŠLA V TRGOVINO in še mnoge druge.  Šestošolci so dokazali, da so kos pesništvu in pripravljeni na nove izzive.

Učenci 7. a so primerjali šolanje nekoč in danes. Dan prej so imeli nalogo, da intervjuvajo stare starše  in starše, zamislijo se pa tudi o šolanju samega sebe (Intervju treh generacij).  Delali so po skupinah in znanje prenesli na plakate. Delavnice so na koncu začinili z varnostjo na spletu.

Znanje stavbne dediščine Zgornje in Spodnje Polskave so prideobivali učenci 7. b razreda. Ustvarjali so po skupinah in na koncu pridobljeno   znanje delili z razredom skozi predstavitve. Sedmošolci so ugotovitve in govorne nastope primerjali med seboj.

GRADBENIŠTVO 8. a D.O.O; učenci so najprej poslušali predstavitev etnologije, ki jim jo je predstavila Tina Žagar. Nato so odšli na sprehod in si ogledali stavbno dediščino Spodnje Polskave – gasilski dom, cerkev, volkov mlin, Mohorkova hiša… Po vrnitvi v učilnice so izdelovali makete in risbe stavbne dediščine. Pripravili so tudi posnetke didaktičnih in interaktivnih iger.

 V 8. b razredu so debatirali o prehrani nekoč in danes, se seznanili s štajerskimi kmečkimi in meščanskimi jedmi v preteklosti. Izdelovali so stare igre in igrače, nato pa se z njimi igrali.

Devetošolci so primerjali igre naših dedkov in babic in današnje. Povprašala sva nekaj učencev, kako se jim zdi in odgovorili so:

  • Nino je rekel, da je zelo zanimivo in da bi več krat morali to delati.
  • Nea in Larisa sta dejali, da je zelo zanimivo in umetniško.
  • Neni in Katji se je zdelo zanimivo in poučno in sta se ob tem tudi zabavali.
  • Melani in Žanet sta risali Slovenijo in določili, kje so katere regije. To se jima je zdelo zabavno.
  • Matija pa je ustvarjal stripe, kar tudi sicer najraje počne in pri tem zelo uživa.

Pragersko (podružnica)

Že prvi sončni žarki, ki so pobožali bogato kulturno dediščino Pragerskega, so naznanili veselo in poučno dogajanje na podružniški šoli Pragersko. Učenci so zavzeto ustvarjali v različnih delavnicah, katerih vsebino so izbrali in načrtovali skupaj s svojimi razredniki.

Učenci prvega razreda so spoznavali pomen ljudskega običaja ličkanja koruze. Z učiteljicama Aido Volavšek in Majdo Vaupotič so izdelovali izdelke iz naravnega materiala – koruze in ličja. Nastale so zanimivi izdelki, ki nam pokažejo, kako so se igrali otroci nekoč in kakšne igrače so si izdelali. Učenci drugega razreda so razvijali ročne spretnosti v šivanju. Z učiteljico Vanjo Böhm so prebrali zgodbico Kdo je napravil Vidku srajčico. Tudi naši drugošolci so Vidku šivali srajčice in pri tem uporabljali gumbe, nitke, šivanke, voščenke in vodenke. Zraven so tudi veselo prepevali. Tretješolci so skupaj z učiteljico Tinko Vravnik izvedli delavnico, v kateri so izdelali maketo Pragerskega. Uporabili so različne reciklirne materiale; kartone in naravne materiale ter hkrati spoznavali zgodovino Pragerskega. Tako so izvedeli tudi, katera je najstarejša stavba na Pragerskem. Današnja delavnica jim bo koristila tudi v projektu Pasavec.

Učenci 4. c razreda so z učiteljico Marjetko Šetar izvedli glasbeno obarvano delavnico, v kateri so se naučil ljudsko pesmico: Ko sem v šolo hodil. Izdelali so vsak svoj lončeni bas ter plesali ljudske plese. Spoznali so tudi ljudsko glasbilo citre, ki jih je prinesla v šolo učenka Vesna. Učenci 4. e razreda pa so z učiteljico Martino Brmež spoznavali kaligrafsko pisavo, oziroma Karolinško minuskulo. Uporabljali so pero in markerje. Svoje znanje bodo lahko uporabili za okrasitev zvezkov, za plakate, voščilnice,…Izdelali so tablice s svojimi imeni. Učenci petega razreda so skupaj z učiteljico Bredo Gril spoznavali igre skozi »časovni stroj«. Izdelali so igre, ki so se jih igrali otroci nekoč, raziskovali, kako se igrajo danes in razmišljajo, kako se bodo igrali v prihodnosti. Raziskovali so igre mlin, ristanc in gumitvist. Uporabljali so različne materiale: elastiko, kamenčke, papir, pisala, kredo… Učenci šestega razreda so s pomočjo učiteljic Jerneje Zelenik in Barbare Jurista izdelali maketo izmišljenega mesta in pri tem uporabljali različne materiale: karton, škatle, papir, lepilo, barve… Poseben pomen so posvečali arhitekturnim znamenitostim. V sedmem razredu so se z učiteljicama Mileno Čakš Karpov in Karmen Vajngerl posvečali kaligrafski pisavi. Uporabljali so peresa in izdelali plakat, na katerega so pisali z osvojenim znanjem pisanja s kaligrafsko pisavo. Učenci osmega razreda so se s svojo razredničarko dogovorili, da bodo doma poslikali starine  – predmete, ki so jih nekoč ljudje uporabljali za življenje in delo. Fotografije so nato v šoli ovrednotili, se o njih pogovarjali. Nato so ustvarjali knjigo, v kateri so slike in zgodbe teh predmetov. V delavnici sta jim pomagali učiteljici Metka Štebih in Mirjana Vračun. Devetošolci so se ukvarjali z arhitekturo Pragerskega. Z pomočjo učiteljev Davida Lešnika in Bojane Marin so spoznavali kraj. Raziskali so,  katere stavbe so zabeležene v registru kulturne dediščine. Izvedeli so, da je teh stavb osem. V skupinskem delu so proučevali znamenitosti stavb in se nato odpravili na sprehod po Pragerskem in si arhitekturo stavb tudi ogledali.

Zgornja Polskava (podružnica)

Šolski novinarji smo se z radovednostjo sprehodili po učilnicah na podružnični šoli Zgornja Polskava in učence povprašali, kaj so počeli na današnji dan.

Prvošolci so se danes pogovarjali o ljudskih glasbi in spoznavali glasbila, na katera so igrali učenci, ki so našo šolo obiskovali nekoč. Tudi sami so se preizkusili v izdelavi glasbil, saj si je vsak ustvaril svoj boben in ropotuljico. Svoja glasbila so seveda tudi preizkusili in nanje muzicirali.

V 2. B razredu so se pogovarjali o tem, kako je bilo na šoli v starih časih. Ugotovili so, da so bili učitelji nekoč zelo strogi. Prav tako so spoznali nekaj zanimivosti o prvem učitelju, Simonu Pernatu, ki je učil na Zgornji Polskavi. Ogledali so si njegovo fotografijo, ki jo imamo na šoli ter šolski zvonec iz prve šole, ki še danes krasi našo šolo. Po vzoru tega zvonca, je nato vsak izdelal svoj zvonček.

  1. B je danes spoznaval zgodovino šolstva. Ogledali so si posnetke o tem, kako je pouk potekal nekoč. Ugotovili so, da je danes marsikaj precej boljše. Nato so se preizkusili v lepopisju; pisali so s črnilom in nekateri so napisali celo svoje prve knjige, drugi pa so se preizkusili v prepisu besedila Šolske postave. Pravijo, da jim je bil današnji dan zelo všeč.

V 3. D razredu je bilo zelo barvito, saj so učenci v treh skupinah ustvarjali makete starih stavb iz odpadnega kartona. Nastale so makete stare šole na Levarju, Lahova domačija in Polskavski dvorec. Takšno delo jim je bilo zelo všeč in ugotovili so, da morajo biti zelo natančni in svojim maketam dodati vse potrebne detajle.

  1. B se je najprej podal na opazovalni sprehod po Zgornji Polskavi, kjer so si ogledali stare stavbe, ki krasijo naš kraj. Ogledali so si Hermanovo hišo, dvorec, gasilski dom, Lahovo in Minkino domačijo. Stare stavbe so si zelo pozorno ogledali, saj so v šoli nato te stavbe tudi likovno upodobili. Razmišljali pa so tudi o tem, v kakšne namene bi lahko danes služila graščina in našli so kar nekaj zelo zanimivih idej.
  2. B je v šolo danes prinesel stare predmete in so si o njih pripovedovali zgodbe, kot so to počeli nekoč. Pogovarjali so se o tem, kako je bilo nekoč na šoli, še posebej so izpostavili šolstvo na Zgornji Polskavi, ki letos praznuje 200 letnico. Učenci so nato združili moči in skupaj pripravili plakate, za konec dneva pa so se naučili še pesem Stoji učilna zidana.

Najstarejši na naši šoli, 6. B, pa je dan preživel tako, da so se najprej poučili o kulturnih znamenitostih in jih nato razmišljali o tem, kam bi peljali turiste, ki bi prišli na Zgornjo Polskavo. Veliko so raziskovali, iskali slikovno gradivo in pripravili predstavitve. To delo jim je bilo zelo všeč. Nato pa so se še sami preizkusili v ustvarjanju lastnih iger, kot so to otroci počeli včasih, in so si izdelali veliko različnih družabnih iger.

Z današnjim dnem smo v sklopu kulturne dediščine z vsemi dejavnostmi na Zgornji Polskavi otvorili tudi praznovanje 200 letnice šolstva, ki jo obeležujemo v tem šolskem letu. Učenci so bili nad današnjim dogajanjem navdušeni, nastali so tudi zelo zanimivi izdelki, ki sedaj krasijo naše hodnike.

                                                                                                                                    Člani novinarske skupine z mentoricami.